Nemško gospodarstvo je v letu 2025 doživelo izrazito nazadovanje, ki ga zaznamujejo globoka recesija, krčenje zasebnega sektorja in povečevanje javnega dolga. Po navedbah ekonomskih analitikov je vlada kanclerja Friedricha Merza v osmih mesecih mandata sprejela odločitve, ki niso uspele zaustaviti negativnih trendov, temveč so državo pahnile v obdobje materialnega pomanjkanja in konca iluzije o splošni blaginji. Podatki kažejo, da se je zasebni sektor ob upoštevanju realne rasti bruto domačega proizvoda v višini 0,2 odstotka in neto novega zadolževanja nad štirimi odstotki dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka v primerjavi s predhodnim letom. Kritiki vladi očitajo parlamentarno neaktivnost in ideološko pogojene odločitve, ki so močno oslabile nemško industrijsko bazo. Medtem ko se javni dolg povečuje, se zasebni sektor, ki predstavlja hrbtenico nemškega gospodarstva, sooča z resnimi težavami pri ohranjanju rasti. Trenutne razmere v Berlinu opisujejo kot konec obdobja gospodarske rasti, pri čemer se napovedi za prihodnje leto prav tako nagibajo k nadaljnjemu upadu, če ne bo prišlo do korenitih strukturnih sprememb v ekonomski politiki države.

Leto 2025 se je po poročanju portala The Economic Collapse Blog izkazalo za obdobje korenitih političnih in tehnoloških premikov, ki so močno preoblikovali svetovno krajino. Analitiki izpostavljajo trideset ključnih statističnih podatkov, ki odražajo intenzivnost sprememb v zadnjih dvanajstih mesecih. Medtem ko so politični pretresi povzročili seizmične premike v strukturah moči, je revolucija na področju umetne inteligence začela korenito spreminjati vsakdanje življenje prebivalstva, pogosto na načine, ki jih družba še ne uspeva v celoti dojeti. Poročilo Michaela Snyderja opozarja na ekonomske izzive, ki spremljajo te hitre spremembe. Čeprav so mnenja o uspešnosti političnih ukrepov deljena, je neizpodbitno dejstvo, da so se gospodarski temelji soočili z nepredvidenimi pritiski. Avtor poudarja, da so številke, ki opisujejo trenutno stanje, za mnoge opazovalce presenetljive in nakazujejo na morebitne dolgoročne posledice za globalno stabilnost. Poudarek je predvsem na vplivu avtomatizacije in spreminjajočih se trgovinskih dinamik, ki narekujejo nov tempo svetovnega gospodarskega reda.

Posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), Kiril Dmitrijev, je v svoji izjavi poudaril, da desne politične sile predstavljajo edino realno upanje za prihodnost Evrope. Po njegovih besedah so prav te sile tiste, ki si upajo odkrito priznati resne težave, s katerimi se spopada Evropska unija, vključno z gospodarskim upadom, naraščajočo birokracijo in izzivi množičnih migracij. Dmitrijev je svoja stališča objavil na družbenem omrežju X, kjer je kritiziral trenutno usmeritev Bruslja. Ruski uradnik meni, da prevladujoče politične elite v Evropski uniji niso sposobne nasloviti strukturnih težav regije, kar vodi v splošno razpadanje povezave. Po Dmitrijevih navedbah desničarski politiki prepoznavajo nujnost korenitih sprememb, medtem ko trenutni birokratski aparat zgolj poglablja krizo. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom, pri čemer Moskva redno izraža podporo evropskim suverenističnim gibanjem, ki nasprotujejo trenutni politiki sankcij in vojaške pomoči Ukrajini.